Storitve kibernetske varnosti

Storitve kibernetske varnosti zajemajo široko paleto rešitev in dejavnosti, namenjenih zaščiti informacijskih sistemov, omrežij in podatkov organizacije pred kibernetskimi grožnjami. Nudimo naslednje storitve:

Ocena varnostnega tveganja

Analiziranje infrastrukture, aplikacij in procesov organizacije za prepoznavanje morebitnih ranljivosti in varnostnih tveganj. Ocena varnostnih tveganj običajno vključuje naslednje korake: Določitev sredstev, prepoznavanje groženj, prepoznavanje ranljivosti, ocenjevanje verjetnosti in vpliva, izračun tveganja, razvrstitev tveganja po pomembnosti, razvoj strategij za zmanjševanje tveganja, dokumentiranje ocene tveganja, pregled in posodobitev. Dobro izvedena ocena varnostnih tveganj organizaciji omogoča, da sprejme utemeljene odločitve o dodeljevanju virov in izvajanju varnostnih ukrepov za zaščito kritičnih sredstev in zmanjšanje verjetnosti uspešnih kibernetskih napadov.

Testiranje vdora

Izvajanje simuliranih kibernetskih napadov za oceno učinkovitosti varnostnih ukrepov organizacije in ugotavljanje pomanjkljivosti. Zelo dobro poznamo metodologijo penetracijskega testiranja, OWASP in OSSTMM.

Imamo odlične izkušnje z delom centra SOC (Security Operations Centre), spremljanjem, prepoznavanjem kibernetskih groženj in analiziranjem podatkov iz platform SIEM ter številnih skenerjev.

Vpisani smo v katalog strokovnjakov DIH Slovenija

Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije vodi katalog strokovnjakov, ki podjetjem omogoča dostop do kakovostnih izvajalcev za dvig digitalnih kompetenc, uvedbo digitalnega marketinga, izboljšanje kibernetske varnosti in pripravo digitalne strategije. Strokovnjaki za kibernetsko varnost.

Ocena varnostnega tveganja

Ustvarite popis kritičnih sredstev organizacije, vključno s strojno in programsko opremo, podatki in omrežnimi komponentami. To pomaga določiti, katera sredstva so najpomembnejša in katera zahtevajo najvišjo raven zaščite.

Navedite morebitne grožnje informacijskim sistemom organizacije, kot so hekerji, zlonamerna programska oprema, notranje grožnje, naravne nesreče ali okvare strojne opreme. Ta korak pomaga razumeti različne načine, na katere bi lahko bilo ogroženo premoženje organizacije.

Analizirajte infrastrukturo, sisteme, aplikacije in procese organizacije, da odkrijete slabosti ali ranljivosti, ki bi jih lahko izkoristile grožnje. To lahko storite s pregledovanjem ranljivosti, penetracijskim testiranjem ali pregledom sistemskih konfiguracij in varnostnih politik.

Ocenite verjetnost, da bo vsaka grožnja izkoristila določeno ranljivost, in ocenite morebitni vpliv na sredstva, delovanje in ugled organizacije. Ta korak pomaga razvrstiti tveganja po pomembnosti na podlagi njihovih morebitnih posledic in verjetnosti pojava.

Izračunajte stopnjo tveganja za vsak par grožnja-ranljivost, običajno z množenjem ocen verjetnosti in vpliva. Rezultat je številčna vrednost, ki predstavlja splošno tveganje, povezano z določeno grožnjo, ki izkorišča ranljivost.

Razvrstite ugotovljena tveganja glede na izračunano stopnjo tveganja. To pomaga določiti, katera tveganja zahtevajo največjo pozornost in sredstva za zmanjševanje.

razvoj in izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov, politik in postopkov za obravnavanje ugotovljenih tveganj. Ti lahko vključujejo tehnične rešitve (npr. požarni zidovi, šifriranje), upravni nadzor (npr. varnostne politike, nadzor dostopa) in fizične zaščitne ukrepe (npr. varni objekti, izkaznice za dostop).

Dokumentirajte celoten postopek ocenjevanja tveganja, vključno z opredeljenimi sredstvi, grožnjami, ranljivostmi, izračuni tveganj in strategijami za njihovo zmanjševanje. Ta dokumentacija služi kot podlaga za stalno upravljanje tveganj in se lahko uporabi za dokazovanje skladnosti z regulativnimi zahtevami.

Redno pregledujte in posodabljajte oceno tveganja, saj se okolje, sredstva in grožnje organizacije sčasoma spreminjajo. S tem zagotovite, da bo ocena tveganja ostala natančna in ustrezna, kar bo pripomoglo k ohranjanju učinkovitega varnostnega položaja.

Testiranje vdora

Opredelite cilje, obseg in meje penetracijskega testa. To vključuje določitev sistemov in aplikacij, ki jih je treba preizkusiti, dogovor o metodologijah in orodjih za testiranje ter določitev časovnice in komunikacijskega načrta.

Zberite informacije o ciljnih sistemih in organizaciji. To lahko vključuje pasivno izvidovanje, kot je iskanje javnih evidenc, odprtokodnih obveščevalnih podatkov (OSINT) ali informacij DNS, in aktivno izvidovanje, kot je pregledovanje omrežja, pregledovanje vrat ali popisovanje storitev.

ugotavljanje morebitnih ranljivosti in slabosti v ciljnih sistemih, aplikacijah ali omrežni infrastrukturi. Pri tem lahko uporabite avtomatizirana orodja za pregledovanje ranljivosti, ročne preglede kode ali druge tehnike.

Poskus izkoriščanja ugotovljenih ranljivosti za pridobitev nepooblaščenega dostopa, povečanje privilegijev ali prekinitev delovanja ciljnih sistemov. Ta faza preizkuša obrambne mehanizme organizacije in pomaga določiti morebitni učinek uspešnega napada.

Ohranite dostop do kompromitiranih sistemov, zbirajte dodatne informacije in raziskujte nadaljnje možnosti izkoriščanja. Ta faza pomaga oceniti obseg potencialne škode, ki bi jo napadalec lahko povzročil po pridobitvi začetnega dostopa.

Dokumentirajte ugotovitve penetracijskega testa, vključno z odkritimi ranljivostmi, uporabljenimi izkoriščanji in morebitnimi dokazi o uspešni kompromitaciji. Poročilo mora vsebovati tudi priporočila za zmanjšanje ugotovljenih tveganj in izboljšanje varnostne drže organizacije.

Organizacija si mora prizadevati za odpravo ugotovljenih ranljivosti in izvajanje priporočenih varnostnih ukrepov. Ko so ranljivosti odpravljene, je dobra praksa izvesti ponovni preizkus, da se zagotovi, da so bile varnostne težave učinkovito odpravljene.

Podjetja branimo pred zahtevnimi kibernetskimi grožnjami. Smo zanesljiv partner pri izvajanju dolgoročnih popravkov za dvig ravni kibernetske odpornosti.

Spregovorite o svojih potrebah glede kibernetske varnosti.